Bilo je lepo. Bilo je globoko. Bilo je očiščujoče, transformativno, uspešno, združevalno, timsko, čutno in celovito.
Za vse in za vsakega.
Vsak je naredil svoj preboj.
Vsak je stopil bližje k sebi, bližje k drugemu, bližje k Življenju.
Ko stopimo iz varnega mehurčka retreata, vemo. Resnično delo se nadaljuje doma, v vsakdanjih odnosih. Tam, kjer smo najbolj ranljivi in hkrati najbolj resnični.
Zame je bil to čudovit trenutek hvaležnosti.
Za vse, kar smo skupaj ustvarili. Za vsak uvid, vsako globoko transformacijo, vsako solzo, vsak nasmeh in vsak objem.
Ob prazni Luni in Sončevem mrku smo skupaj zaključili star cikel in se odprli novemu.
Naj nas ta prehod podpira še dolgo po vrnitvi domov.
Hvaležna sem.
