ako delovati pod stresom je pomembno vedeti in znati. Dolgoročno koristno pa je vedenje, kako ustvariti stanje, v katerem stres ni več naš osnovni način bivanja.

Že dolgo pri svojem delu opazujem, kje danes najbolj boli. Ne boli najbolj v tem, da ljubezni ni. Ljubezen je. Največ bolečine je v tem, da ni dovolj varnosti za delo, ki ga ljubezen zahteva.

V življenju redko rastemo tam, kjer je vse gladko. Rast se skoraj vedno rodi tam, kjer boli, kjer je neudobno, kjer bi najraje obstali, ali se celo obrnili nazaj.

Upanje ni nekaj, kar terapevt “da” temveč je nekaj, kar se lahko rodi, ko je odnos dovolj varen, resničen in utelešen.

Stiskajmo se več. Ne samo iz navade, temveč iz zavesti. Kajti vsak objem je zdravilo. Zdravilo za tistega, ki ga daje, in za tistega, ki ga prejema.

Umetnost terapevta je najti pravi ritem. Tak, ki zdravi in ne poplavi. V terapiji ni najpomembnejši del samo znanje, temveč tudi ritem.

Nenasilje je dar, ki ga podarimo sebi in drugim. Je pot, ki vodi k notranjemu miru in globlji povezanosti. Tudi v najtežjih trenutkih lahko izberemo spoštovanje ... do sebe, do drugih in do življenja samega. Naj bo tvoj glas, tvoj dotik in tvoja energija odraz ljubezni in sočutja.

Psi so darilo, bitja ljubezni, ki že sama po sebi nosijo posebno energijo. Mehko, stabilno, čisto in nenavadno prodorno. Njihova prisotnost deluje kot toplo polje, ki omogoča, da se človek sprosti, odpre in lažje dostopa do svojih globljih notranjih plasti. V njihovi bližini se lažje raztapljajo napetosti, pretekli zapisi in vzroki naših težav, ki jih sami težko dosežemo.