Poletni solsticij je dan, ko Sonce najdlje zadrži svoj sij, ko svetloba doseže svoj višek in nas spomni, da je tudi v nas nekaj, kar nikoli ne ugasne.

To ni dan, ko moraš postati nekaj več. Je dan, ko se lahko spomniš, da si že vse to. Iskra, ki prižiga navdih. Žar, ki ogreva srca. In toplota, ki zdravi.

Naj ti današnja svetloba pomaga zasijati v tistem, kar že si.

Poveži se z naravo. S sabo. S tišino.

In dovoli, da te notranje Sonce vodi skozi poletje.