V četrtek sem se udeležila meditacije s skupino, ki je za januar že postavljena. Ni mi bilo lahko premagovati lastne zadržke ob vstopu kot novinka, vendar moram vseeno zapisati in deliti občutke.
Po četrtkovi meditaciji sem prvič po dobrem mesecu dni nemira spet globoko spala, se dejansko spočila. In nato še dve noči do danes. Hodila sem z lažjim korakom – kot bi fizično odložila težko vrečo krivde, dvomov, nesigurnosti. Po dolgem času moj svet spet malo razširil in lahko sem videla preko senčnega hriba, ki sem si ga postavila. Globoka hvala za razgled!