V jutranjih urah, ko večina še spi, smo se odpravili. Na območje, kjer še ugotavljajo, kako pomembno je bilo v obdobju pred začetkom našega štetja. Odpravili smo se na popotovanje. Na potovanje do Visokega, kjer že tisočletja kljubujejo zobu časa Bosanske piramide. Tiho čakajo, da se ponovno odkrije njihov pravi namen. Njihova veličina. Tehnologije, ki so jih že takrat poznale in spretno uporabljale civilizacije tistega časa. A kdor vsaj malo pozna delovanje Suzane, bo kmalu ugotovil, da to ni bilo tisto navadno potovanje. Bilo je veliko več. Ni bilo tisto tipično turistično potovanje, kjer bi hiteli od kraja do kraja, si ogledovali znamenitosti, doživljali kulinariko in običaje... bilo je ravno nasprotno. Suzana nas je vseskozi spodbujala, da se ustavimo, da začutimo, da si vzamemo tisto, kar si ponavadi tako težko - da si vzamemo čas - zase. Da si upamo biti mi. Da si dovolimo (za)vzeti prostor, ki nam pripada. Zato je bilo to bolj kot turistično potovanje - potovanje k sebi. Fizično že drži, da smo se odpeljali k našim bratom iz časov skupne države, a na drugih nivojih smo potovali na za nas prav tako (nekoč) pomemben kraj - tudi tam nas čaka skrit zaklad, prav tako kljubuje zobu časa, in tiho čaka, da se vrnemo, da se nam lahko odkrije, ... Nisem si znal predstavljati, kaj vse me bo čakalo na tem potovanju. Izjemna skupina udeležencev delavnice, pot brez zapletov, energija, ki se je tkala že od samega začetka našega snidenja ... so nakazovali, da se bo na tem potovanju zgodilo nekaj čarobnega. Občutek imam, da se je že odkar sem oddal prijavnico za udeležbo na delavnici, pripravljalo to, kar sem kasneje imel možnost izkusiti, spoznati, sprejeti, začutiti, spustiti in utelesiti ...To je bilo potovanje, kjer se zgodi Življenje - v 3-eh dneh. Izjemno premišljeno in tehtno načrtovanih dneh. Vsak trenutek sproti sem opazoval, da je vse imelo svoj namen in seveda po povratku v Slovenijo in ko so se občutki zložili v celoto, sem ugotovil, kako smiselno je bilo to potovanje zastavljeno. Skrbno načrtovana časovnica, pot, postanki, navodila, nastanitev, obroki, predhodno človeško stkane vezi s tistimi, ki so sodelovali pri izvedbi delavnice. Vse postavljeno tako, da sem se kot udeleženec lahko zares dobro počutil, sprostil in ukvarjal s tistim najpomembnejšim - s sabo. Pri slednjem so bile zelo v pomoč Suzanine "intervencije", ko je bilo to potrebno oz. dogovorjeno. Ko se tako zares lahko prepustiš poti, dogajanju in tistemu kar je, se lahko zgodi vse tisto, kar ti je namenjeno. Občutki, ki sem jih doživel v piramidah so zagotovo nekaj izredno lepega in pomembno vplivajo na mojo življenjsko pot. Menim, da je energija, ki je prisotna na tem področju, izjemna in bi jo (dokler se to področje povsem ne skomercializira) priporočal izkusiti vsakemu. Vendar je še bolj kot to pomembno, s kom sem ta prostor obiskal - kot že na začetku rečeno, lahko vsak (samostojno) turistično obišče ta prostor, vendar vprašanje, ali bo uspel občutiti, začutiti in doživeti vse to, kar smo mi lahko kot skupina in posamezniki. In tu je zame bilo ključnega pomena Suzanino delovanje. Sam še ne zmorem delovati na nivoju, kjer deluje Suzana. Sam še ne uspem vedno slišati tistega najtišjega znotraj sebe. In zato mi je zelo pri srcu sodelovati s Suzano. Res vsaka delavnica, meditacija ... v njeni organizaciji, ki sem jo obiskal je dosegla tisti pravi namen. Vidim, da se sestavljanje koščkov sebe odvija preprosteje. Da se ne zatikam v stvareh, ki niso zares pomembne zame v tistem trenutku. Da ponovno postajam celota. In začenjam bivati celostno. Ne samo energija in "nivo", občutki ..., ki jih začutiš na teh delavnicah - ampak tista pristna človeškost, ko si slišan, viden, seveda če in ko dopustiš ..., ki seva iz Suzane - to je glavni razlog, da priporočam to delavnico res vsakemu, ki si želi pristnega dela s sabo. Suzana hvala