Od najinega zadnjega srečanja je vse drugače. Ne vem kako naj to napišem, vendar tistega občutka sreče, veselja, lahkotnosti in izpolnjenosti, ko sem odložila vsa bremena in prtljago, nisem pozabila. Prva dva dni je bil še močno prisoten, zdaj pa vsakič, ko se me lotevajo kakšne skrbi in temne misli, samo pomislim, kako je to vse brez veze in nepotrebno ter da lahko živim tudi brez tega. In se takoj počutim precej bolj lahkotno in brezskrbno. Kaj se mi je najbolj spremenilo? Moj odnos do otrok.