Drago Življenje,

tako zelo veliko želiš, da gre skozi mene. Moje srce je premajhno za vse, kar imaš namen posredovati drugim.

Občutenje po retreatu v odmiku MIR na Hvaru ne najde besed. Najde tišino, v kateri zveni blagoslov. V meni se prepleta globoka hvaležnost s čistostjo trenutkov, ki smo jih skupaj doživeli – v naravi, tišini, resnici.

Šest duš. Ena tišina. Ena narava. Veliko razodetij. V prostoru brez signalov zunanjega sveta se je odprl prostor za stik s Seboj. Jasen, čist in resničen.

Vsaka meditacija, vsak pogled, vsaka misel, vsak dih, vsaka vaja, vsaka beseda in vsaka vadba ob sončnem vzhodu in zahodu … vse je bilo prežeto z mirom, ki ne prihaja od zunaj. Občuteno obilje – ne kot količina, temveč kot polnost Življenja samega. Kot da vse tisto, kar običajno tiči skrito, zdaj teče skozi mene.

In v tem toku … nisem jaz tista, ki daje. Ampak Življenje, ki si utre pot skozi mene. Z največjo nežnostjo, a neustavljivo in hrumečo močjo.

Ker sem samo orodje. Orodje v Tvojih rokah. Kanal, skozi katerega se dotakneš drugih.

Zato hvala. Vsem, ki ste bili z mano. In tebi, Življenje, ker mi zaupaš.