Kako delovati pod stresom je pomembno vedeti in znati.
Dolgoročno koristno pa je vedenje, kako ustvariti stanje, v katerem stres ni več naš osnovni način bivanja.

Reguliran človek namreč:

• zna prehajati med aktivacijo in umiritvijo (nevrobiologija),
• prepozna, kdaj je v stanju preživetja (živčni sistem),
• zazna signale/sporočila še preden pride do preobremenitve (telo),
• ne zamenjuje stalne napetosti za normalno stanje (zavedanje),
• ostane prisoten tudi, ko ni prijetno (duhovnost).

Stres ni problem.
Problem je, da smo v njem predolgo, in da se navadimo stanja, ki telo izčrpava.

Veliko ljudi danes reče: »Stres je pač normalen del življenja.«

Stres kot odziv telesa in notranjosti je naraven. Ni pa naravno to, da smo v stresu skoraj ves čas. Da telo nikoli zares ne popusti. Da misli ne utihnejo. Da smo stalno v pripravljenosti.

Ne gre samo za “hiter tempo življenja”. To je živčni sistem, ki je pozabil, kako se vrniti nazaj v svoje osnovno stanje – sproščenost.

Največja past je, da se na to stanje navadimo in začnemo verjeti, da je le-to normalno:

• napetost postane običajna,
• utrujenost postane stalnica,
• nemir postane del identitete.

Ampak telo vedno govori resnico. In če ga poslušamo dovolj zgodaj, zelo jasno pokaže, da tako stanje ne predstavlja ravnovesja.

V svojem vsakdanu ne potrebujemo še več discipline. Niti še več kontrole.
Včasih je prvi korak le to, da si priznamo: »To, kar živim, ni mir.«

In da je možno tudi drugače.