Celo življenje se lahko učimo. In od vsakogar se lahko kaj naučimo.

Ko ljubiš osebo, jo ljubiš v celoti. Takšna je služba ljubezni.

Partnerstvo in zakon sta veščina in umetnost. Nobene veščine ne osvojimo brez vaje in truda. V nobeni umetnosti ne uživamo, dokler veščina ne postane rutina.

Vse, kar se zgodi, ima vedno svoj namen. Dovoli si ga iskati.

Šele, ko se spoznaš, sprejmeš v celoti in spoštuješ, lahko postavljaš jasne in trdne meje v odnosu do drugih.

Pomagam tudi takrat, ko dovolim, da mi pomagajo.

V vsakem od nas je dobro in slabo. Katero prevlada? Tisto, ki ga hranimo več!

Včasih si je težko priznati. A šele ko sprejmeš, lahko napreduješ.Takole (zgoraj) izgleda disleksija drugim. In tako dislektiku.Oseba iz spodnjega primera je učitelj v svojem bistvu, ki vodi:se čudi, je prizanesljiv, potrpežljiv, vzpodbuja in daje gorivo za nov korak.In ne rani.In ne ustavi. Tudi gaziti v hrib je naporno. Naporneje, kot korakati po spluženi cesti.A […]