“Ali me ljubiš?” je vprašala Alica.

“Ne, ne ljubim te!” je odgovoril Beli zajec.

Alica se je namrščila in sklenila roke, kot je to storila vedno, ko se je počutila prizadeto.

“Vidiš?” je odgovoril Beli zajec. “Zdaj se boš začela spraševati, kaj te dela tako nepopolno in kaj si naredila narobe, da te ne morem vsaj malo ljubiti. Veš, zato te ne morem ljubiti. Ne boš vedno ljubljena Alica, prišli bodo dnevi, ko bodo drugi utrujeni in zdolgočaseni od življenja, bodo imeli glave v oblakih in te bodo prizadeli. Ker smo (ljudje) takšni, nekako vedno prizadenemo čustva drug drugega, bodisi zaradi malomarnosti, nerazumevanja ali konfliktov s samim seboj. Če se vsaj malo ne ljubiš, če si okoli srca ne ustvariš oklepa lastne ljubezni in sreče, bodo šibke nadloge, ki jih povzročajo drugi, postale smrtonosne in te uničile.

Ko sem te prvič videl, sem sklenil pakt sam s sabo: ‘Izogibal se te bom ljubiti, dokler se ne naučiš ljubiti samo sebe.’ 

~Lewis Carroll, Alica v čudežni deželi