Nekoč je živel osliček, ki je nesrečno padel v globoko luknjo. Kmet je ocenil, da bo reševanje preveč zahtevno in da ni vredno truda, da bi oslička rešil. Odločil se je, da je lažje, če ga pusti v luknji oziroma ga kar pokoplje. Poklical je sosede in skupaj so metali zemljo v luknjo, da bi oslička pokopali.

Osliček je bil seveda prestrašen in paničen. Nato pa je ugotovil, da lahko vsakič, ko nanj vržejo lopato zemlje, zemljo strese iz sebe in stopi nanjo. Ponavljal si je: ”Otresi se in stopi gor…” ter tako obvladoval svoj strah in se spodbujal. Ko je tako vztrajno nadaljeval, je kmalu občutil sončni žarek in veter ter stopil iz luknje ter se veselo sprehodil po travniku. Čeprav utrujen, je zmagal.

(neznani vir)

Kaj nas je naučil osliček? Kar se sprva zdi, da te bo pokopalo, te lahko v resnici reši. Potrebno je biti pogumen in zamenjati perspektivo ter videti lekcije, ki nam jih življenje prinaša. Otresti se bremen, stresa, bolezni in težav ter stopiti na njih.