Vsak kamen, ki nas spotakne, nas vzpodbuja k temu, da vstanemo, sprašimo hlače in krenemo dalje.

Ampak od tu dalje nismo več enaki.

Večji smo za eno izkušnjo.

Če jo sprejmemo.

Vsaka težava je osnova za rast, če jo sprejmemo kot dejstvo, kot izziv in si dovolimo vprašanje:

»Zakaj si prišla? Kaj mi (meni!) želiš pokazati?«

Takrat se naš fokus spremeni.

Nismo več v borbi, zanikanju in odklanjanju.

Smo v sprejemanju nečesa novega.

Pa čeprav v tistem trenutku še vedno ne vemo česa.

Ko ne gledaš več samo v zaprta vrata, lahko ugledaš okno, ki se na stežaj odpira.

Spremeni težavo v priložnost za rast.

Morda se enkrat kasneje pridruži tudi hvaležnost ...