Stiskajmo se več. Ne samo iz navade, temveč iz zavesti. Kajti vsak objem je zdravilo. Zdravilo za tistega, ki ga daje, in za tistega, ki ga prejema.

Umetnost terapevta je najti pravi ritem. Tak, ki zdravi in ne poplavi. V terapiji ni najpomembnejši del samo znanje, temveč tudi ritem.

Nenasilje je dar, ki ga podarimo sebi in drugim. Je pot, ki vodi k notranjemu miru in globlji povezanosti. Tudi v najtežjih trenutkih lahko izberemo spoštovanje ... do sebe, do drugih in do življenja samega. Naj bo tvoj glas, tvoj dotik in tvoja energija odraz ljubezni in sočutja.

Psi so darilo, bitja ljubezni, ki že sama po sebi nosijo posebno energijo. Mehko, stabilno, čisto in nenavadno prodorno. Njihova prisotnost deluje kot toplo polje, ki omogoča, da se človek sprosti, odpre in lažje dostopa do svojih globljih notranjih plasti. V njihovi bližini se lažje raztapljajo napetosti, pretekli zapisi in vzroki naših težav, ki jih sami težko dosežemo.

Starši so ti podarili življenje. Vse kar si od njih prejel več kot to, je samo bonus. Kar ti niso uspeli dati, si daj sam. Odrasel si: dvigni se, odloži žrtveno vlogo in poskrbi zase.

Partnerstvo ni cilj. Je pot. Je prostor, kjer se dve duši srečata. Ne zato, da bi se dopolnili, temveč zato, da bi skozi drug drugega spoznali same sebe.

Življenje je umetnost prepletanja teh treh glasov. Če otrok izgubi prostor, postanemo togi in ujeti v rutino. Če odrasli prevzame vse, lahko izgubimo radost. Če pa palčica prevečkrat nosi breme, izgubimo stik z resničnostjo in zastanemo v razvoju osebnosti in zavesti. Harmonija nastane, ko dovolimo, da vsak del dobi svoj prostor in čas: otrok za igro, odrasli za strukturo, palčica za nujne trenutke zaščite.

Partnerski odnos ni prostor, kjer iščemo svoj manjkajoči del, temveč svetišče, kjer lahko ob prisotnosti drugega postajamo bolj celoviti.