blog: Moja osebna namera na retreatu Biti s Seboj, Krk 2026

Preden se je začel letošnji retreat Biti s Seboj, sem oblikovala svojo osebno namero.
Ne nekaj, kar bi se vezalo na program ali na cilje, ki naj bi jih dosegli udeleženci, temveč nekaj, kar je bilo namenjeno meni. Moja notranja usmeritev, kako želim biti prisotna in iz kakšnega prostora želim voditi.
Zdaj, ko je retreat končan, čutim, da bi jo rada delila z vami.
MOJA NAMERA:
Naj ustvarim in držim varen, topel in dovolj trden prostor, v katerem lahko vsak udeleženec za nekaj dni odloži svoje vloge, maske in pričakovanja ter pride bližje k sebi.
Želim biti prisotna z vsem svojim znanjem, izkušnjami, občutljivostjo in notranjo močjo. Ne zgolj zato, da bi kogarkoli vodila tja, kamor mislim, da bi moral priti, temveč da bi mu pomagala slišati in začutiti, kam ga vodi njegov lastni notranji kompas.
Moja namera je ne hiteti, ne siliti in ne reševati. Da zaupam procesu, telesu, skupini in Življenju. Da prepoznam trenutke, ko je potreben nežen dotik, jasna meja, globina ali samo tiha prisotnost.
Da vzpostavim dovolj varnosti, da so lahko prisotni vsi naši deli: ranljivi in močni, prestrašeni in pogumni, tisti, ki potrebujejo bližino, in tisti, ki potrebujejo prostor. Da nikomur ni treba ničesar dokazovati, skrivati ali postati nekdo drug, da bi pripadal.
Ob tem je moja osebna zaveza, da tudi sama ostajam v stiku s seboj. Da med držanjem prostora za druge poslušam svoje telo, spoštujem svoje meje in si dovolim biti pristna, ne popolna. Da ne prevzemam odgovornosti za poti drugih, temveč odgovorno in srčno opravim svoj del.
Želim, da ti štirje dnevi ne ostanejo samo lep, močan trenutek ob morju. Ampak da v vsakem od nas pustijo živo izkušnjo: da se lahko vrnemo k sebi, ostanemo ob sebi in se ne zapustimo niti takrat, ko življenje ne gre po naše.
Moja namera je, da retreat Biti s Seboj tudi sama živim. Skupaj s temi ljudmi, ki so mi zaupali, da jih na delu njihove poti spremljam.
Ko jo danes znova berem, čutim globoko hvaležnost.
Ne zato, ker bi se vse zgodilo natanko tako, kot sem si predstavljala, ampak ker sem jo med retreatom resnično živela.
In ker so mi ljudje, ki so prišli, zaupali, da jih spremljam na delu njihove poti.



