Pred 15 leti sem bil diagnosticiran za OKM (strah pred izgubo kontrole), kjer sem motnjo reševal z antidepresivi in terapijo. Motnjo sem s tem uspel nadzirati, nisem pa je mogel odpraviti. Najbolj naporne so bile stalne tesnobe in stres ter občasni napadi panike. Kasneje so se mi začele pojavljati težave v zakonu, kjer sem se pred skorajšnjo ločitvijo odločil, da imam terapij in tablet dovolj, ker te ne delujejo. Ker sem po naravi logičen tip se mi je od alternativnih metod zdela hipnoza še najboljša opcija.

Že po drugem obisku sva z Suzano odkrila, da se v podzavesti krivim za smrt svojega enojajčnega brata dvojčka, ki je umrl 2 meseca po najinem rojstvu. To odkritje mi je kot čudežno čez noč odpravilo najbolj bolečo in najglobljo tesnobo.

Po tretjem obisku sva se v hipnozi dotaknila še vseh ostalih tegob v otroštvu - od psihičnega nasilja očeta, zahteve staršev po skrbi za brata in sestro v času njune službe, nerealnih očetovih zahtevah po delu in krivdi za njegove napake. Po tej hipnozi je tudi “splošna oz vsakdanja” tesnoba začela izgubljati na moči.

Med izvajanji hipnoz sva ugotovila, da je moj največji problem krivda, ki se mi je v otroštvu zakoreninila v podzavesti in me od takrat zaduši ob vsakem manjšem občutku krivde. Ta v primeru OKM name deluje tako, da ob vsaki “grdi oz neprimerni” misli začutim preveč tesnobe, stresa in panike, da bi lahko to sprejel kot normalno oz nekaj običajnega in nenevarnega.

Po četrti terapiji gredo stvari samo še na bolje in komaj čakam dan, ko bom lahko rekel, da sem odrešen vse krivde. Pri vsem tem mi je žal samo to, da sem hipnozo odkril tako pozno, obenem pa vesel, ker sem se zanjo odločil še pravočasno.

Toplo priporočam!